Zanimivosti

Sir naj bi bil odkrit na Srednjem vzhodu: 4000 let stara legenda pravi, da je arabski trgovec, ki je s konjem potoval po puščavi, imel v torbi mleko. Ko se je ustavil in hotel potešiti žejo, je opazil, da je mleko sesirjeno s trdnimi delci. Torba, v kateri je bilo shranjeno, je bila narejena iz trebušja mlade živali in je vsebovala encim renin, ki mleko strjuje. S pomočjo vročega sonca, encima renina in jahanja, ki je povzročilo mešanje, je nastala sirotka in strdki. Nomad se zaradi izčrpanosti ni obremenjeval z vsebino in je sirotko popil, trdne delce pa pojedel.

Naučili so nas Švicarji
Obstaja več vrst zapisov raznih velikih narodov, ki so pridelovali sir: Sumerci, stari Grki, Rimljani, tudi menihi v srednjem veku ... Vsi so prispevali različne inovacije za pridelovanje sira, ki jih uporabljamo še danes. Slovenci smo sir začeli pridobivati šele pred kakimi 100 leti. Te spretnosti so nas naučili Švicarji. Prve sirarne v Sloveniji so bile v tolminskih in bohinjskih planinah – t. i. planinske sirarne. Danes poznamo veliko različnih vrst sira: trde, poltrde, mehke, mehke sire z belo, modro in rdečo plesnijo ... Slovenci vse pogosteje uporabljamo sire, saj smo spoznali,da je to živilo zelo okusno in koristnoza naše telo.

Siri v kulinariki
Francozi imajo odličen smisel za pripravo različnih jedi in pri tem uporabljajo različna živila, ki dajejo jedem specifičen okus. Pogosto je to ravno skrbno izbran sir, ki jedem doda še bolj izrazit okus. Tudi slovenska kulinarika se zelo hitro razvija in uporaba sira se je v različnih restavracijah močno povečala. Gostje predvsem sprašujejo po domačih sirih (ovčji, kozji) iz okolice, ki jih pridelujejo bližnji kmetje. Gostinci za pogostitve kombinirajo sir na različne načine: z zelenjavo (sveža paprika, redkvica, mlada čebula, zelene in črne olive) ali s sadjem (jabolka, hruške, grozdje, orehi, mandeljni), kar daje končnemu izdelku še bolj polnovreden okus.